Vogel

Bohinjski turizem je trajnostno usmerjen in spodbuja uporabo javnega prevoza za obisk Bohinja. Tako je do Vogla mogoče pripotovati z vlakom, z avtobusom in nihalko za 37 evrov, v ceno je poleg smučarske vozovnice vključena tudi malica (za otroka je cena 24 evrov).

Od skupno 78 hektarov, kolikor površin pokriva smučišče, v zadnjih letih dva hektara površin namenjajo snežnemu parku (opremljen je z raznimi elementi za izvajanje trikov), ko bo sneg, bodo uredili še progo za smučarski kros, stalnica je otroški snežni park.

Na Voglu se lahko pohvalijo tudi z zahtevno, sicer pa najdaljšo smučarsko progo v Sloveniji – Žagarjevim grabnom. Z vrha Šija čez Zadnji Vogel do spodnje postaje nihalke je proga Žagarjev graben skupaj dolga kar sedem kilometrov in pol, vendar je zasneženost proge – tako kot sicer zasneženost celotnega smučišča – odvisna le od snežnih padavin.

Zadnji Vogel še vedno zadnji

Območje Bohinja je turistični razcvet zajel po odprtju bohinjske železniške proge leta 1906. Bohinj in okoliške vrhove so začeli množično obiskovati planinci. Člani leta 1921 ustanovljenega Turistovskega kluba Skala so na območju Vogla načrtovali postavitev planinske koče, načrte pa so uresničili leta 1934, ko je bil odprt Skalaški dom na Rjavi skali na Voglu (s 45 ležišči). Na Vogel so začeli prihajati ne le člani kluba, ampak tudi drugi obiskovalci. Dom je bil požgan v vojni vihri leta 1943.

Novejša zgodovina smučišča Vogel se je začela pisati leta 1958, ko so se na pobudo planincev takratnega podjetja Transturist iz Škofje Loke začele priprave za gradnjo nihalke. Tovorno žičnico so zagnali leta 1961, prvih 15 potnikov pa so z novo nihalko na Vogel prepeljali leta 1964, ko so zagnali tudi prvo žičnico Križ. Dve leti kasneje so zgradili še sedežnici Orlove glave in Šija, kar je predstavljalo osnovo za nadaljnji razvoj smučišča.

Leta 2001 so po odstranitvi stare nihalke zagnali novo, postavili so še novo štirisedežnico Orlove glave, medtem ko načrti za posodobitev dvosedežnice Zadnji Vogel še niso uresničeni. Podjetje se po besedah lastnika Tomažina ob dobrem poslovanju uspešno razdolžuje. V nekaj letih bi lahko podjetje lažje zadihalo in bi tedaj lahko posodobilo sedežnico Šija in dvosedežnico Zadnji Vogel, medtem ko naj bi vlečnici Konta in Kratki plaz posodobili že prej.

Na Voglu so od leta 2010 in od sprejetja zakona o TNP čakali državo, da začne postopek izdelave državnega prostorskega načrta za posodobitve in morebitne širitve smučišča. Z letošnjo spremembo zakona zdaj država to obveznost prelaga na občino.