Dober dostop do smučišča iz Škofje Loke, Kranja in Ljubljane (od slednje je oddaljeno 40 kilometrov), nočna smuka, zmogljiva naprava, ki omogoča, da se smučar v eni uri do desetkrat spusti po strmini, so prednosti smučišča, na katerem se bodo znašle vse generacije smučarjev in tako smučarji začetniki kot tudi zahtevnejši smučarji, so prepričani na Starem vrhu.
Smučišče je znano po tem, da so organizirali smučarska tekmovanja za Pokal Loka, ki je eno najbolj znanih smučarskih tekmovanj za mladince in mladinke pri nas. Strmine Starega vrha so v mladinskih kategorijah tako preizkusili številni uspešni smučarji, med drugimi je tamkaj v mlajših letih tekmovala in, kakopak, zmagovala tudi smučarska šampionka Tina Maze, se pohvalijo na Starem vrhu.
Zgodba smučišča Stari vrh v Selški dolini se je začela pisati v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko so smučarski zanesenjaki iz škofjeloškega smučarskega kluba Transturist začeli hoditi na Stari vrh. Smučarji v Škofji Loki so se prej spuščali po grajskem hribu in si zaželeli smuke na zahtevnejših terenih. Takrat so izbrali Stari vrh. Sprva so smučarji, ker žičniških naprav še ni bilo, tamkaj zgolj »štamfali«, pravi Janez Pelipenko, ki je do letos kot direktor vodil smučišče Stari vrh in je bil tudi sicer vpet v njegovo delovanje od leta 1995 naprej. Domačini so o Starem vrhu znali povedati, da se je zima tamkaj rada zadržala dlje časa, je o izbiri lokacije za smučišče dejal Pelipenko in poudaril, da so Stari vrh izbrali za smučišče zaradi osojne lege in primerne strmine za smuko.
Konec leta 1970 so ustanovili turistično društvo Stari vrh, ustanovitev društva pa se je časovno ujela z začetkom razvoja zimskega turizma na Starem vrhu in zgraditvijo smučarskih naprav. Smučarski zanesenjaki so ob podpori takratnega župana občine Škofja Loka Zdravka Krvine zgradili dvosedežnico in vlečnico Sidro, zgrajena je bila prva koča, v okolici so se začele razvijati turistične kmetije. Smučarske proge so kasneje razširili in dodajali nove naprave.
Za smučišče Stari vrh je v nekdanji državi skrbelo podjetje, ki je hkrati upravljalo tudi smučišče na Soriški planini. Leta 1995 so bili v tem podjetju že na tem, da smučišče Stari vrh opustijo, vendar so se domačini odločili, da ustanovijo lastno podjetje in nadaljujejo smučarsko tradicijo na Starem vrhu. Postopoma so se začeli razvijati, dogradili so sistem za izdelavo umetnega snega. Zaradi velikega obiska smučarjev pred letom 2007, ko so ob ugodnih vremenskih razmerah za smuko ugotavljali, da obstoječe žičniške kapacitete ne zadoščajo več, so se odločili za pet milijonov evrov vredno investicijo. Leta 2007 so na Starem vrhu dobili novo smučarsko napravo – šestsedežnico z ogrevanimi sedeži.
Za novo napravo, ki predstavlja hrbtenico smučišča, ki se razteza na 55 hektarih površin na višini med 580 in 1217 metri nad morjem, se je podjetje zadolžilo, zadnja leta pa so imeli ob neugodnih vremenskih razmerah in visokih stroških za izdelavo umetnega snega precej razlogov za skrbi. Letos sta po postopku poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala edini lastnici smučišča postali občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane, medtem ko so preostali nekdanji lastniki ostali praznih rok. Družba Heta in STC Stari vrh sta se oktobra letos dogovorili o poplačilu 3,5 milijona evrov vrednega dolga, vendar podrobnosti dogovora niso znane.
Posnetki v živo:
Spletna mesta podjetja Delo d.o.o., (delo.si, slovenskenovice.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? SoglašamOmejujem piškotkeVeč o piškotkih
