Marijan Skornišek, v. d. direktorja javnega zavoda Sončni Kanin pravi, da ga ne skrbi dolgoročna prihodnost sosednjega smučišča, ki posluje z milijonskimi izgubami. Upravljavec Selle Nevee Promotur je zato resno razmišljal o zaprtju smučišča, vendar ga je obnova Kanina opogumila za nadaljnje delovanje. »Če bomo delali dobro, bo to dovolj za obe strani,« je sklenil. Dnevna vozovnica bo na Kaninu stala 29 evrov, za smučanje tudi na italijanski strani pa bo treba odšteti še šest evrov več.
Ob vseh zapletih proti koncu obnove starih naprav na smučišču in začetki obratovanja s formiranjem upravljavca smučišča v lasti bovške občine je uvodno leto obudilo predvsem zimsko sezono na destinaciji in pokazalo vse potenciale, ki jih predstavlja poletna. Kanin se je s smučiščem spremenil v gorski center. Za nameček je bila narava že v začetku novembra radodarna s snegom, da so delavci naprave pognali najbolj zgodaj doslej. »Letos imamo res srečo. Tudi obisk smo podvojili v primerjavi s prvim mesecem obratovanja v lanski zimi,« je bil zadovoljen vršilec dolžnosti Zavoda Sončni Kanin Marijan Skornišek, ki je podaljšal pogodbo za vodenje zavoda. Vreme ob koncih tedna od začetka obratovanja smučarjem nikakor ni bilo naklonjeno, kljub temu pa jih bodo doslej našteli 3000. Od teh je približno tretjina domačih gostov, saj so zgodnji zagon izkoristili tudi avstrijski in italijanski smučarji.
V prihajajočih prazničnih dneh si obetajo dobrega obiska, s čimer bi dosegli 50.000 obiskovalcev. Dosežek si s skorajda enakim deležem delita zimska in poletna sezona. »Tega niti največji optimisti niso napovedovali,« je poudaril Skornišek: »Upam, da bomo prihodnje leto te številke še presegli. Takšna pričakovanja so povsem realna.« Finančne bilance zavoda bodo pokazale na pozitivno ničlo, dodaja. Vložek občine v višini 300.000 evrov tako ne bodo porabili za pokrivanje morebitnih izgub, kot je bilo najprej predvideno, temveč je Sončni Kanin denar namenil za naložbe. Tako je v sklepni fazi obnova dvosedežnice v Grabnu. Danes bodo zanjo s helikopterjem na smučišče dostavili jeklenico. Medtem je dostojno obnovo dočakal bar na vrhu smučišča, potegnili pa so tudi prve metre sistema za zasneževanje, ki pa ga bodo s pomočjo italijanske strani smučišča v prihodnjih letih nadgradili. Končno so povečali tudi hitrost dostavne žičnice, ki lahko obiskovalce na 2200 metrov nadmorske višine prepelje v dobre pol ure.
Takšne in drugačne težave so sicer sinonim za Kanin, ki ga že od samega nastanka tepe dejstvo, da nikoli ni bil dokončano smučišče. Alpski turistični center je nekdanja država zasnovala v začetku 70. let prejšnjega stoletja, načrte pa nadgradila na podlagi diplomske naloge. Težave so se začele že na začetku, ko najbogatejša slovenska podjetja z idrijskim rudnikom na čelu niso zmogla podpirati naložbe v polnem obsegu. Kljub temu je leta 1973 šestkilometrska krožnokabinska naprava sprejela prve obiskovalce. Pa vse skupaj ni dolgo trajalo, saj se je naložbeni cikel takoj ustavil, za nameček pa je snežni plaz leta 1975 povsem uničil postajo C omenjene žičniške naprave. Že naslednje leto je ATC končal v (prvem) stečaju.
Ne prepoceni
Normalna zimska sezona v primerjavi z lansko, ko smučišča še ni bilo mogoče tržiti, bo najbrž prispevala boljše rezultate v številu prenočitev v dolini. Med decembrom in aprilom so jih nazadnje našteli 20.000. »Prava zgodba se za Kanin šele začenja. Zima je za destinacijo pomembnejša, medtem ko se lahko poleti obisk glede na potenciale celo potroji,« je prepričan vršilec dolžnosti turističnega zavoda Dolina Soče Janko Humar.
Bovška težava za zdaj ostaja zaprtje obeh največjih hotelov. Ponudbe agencij s češkega trga očitno niso bile dovolj mamljive, da bi v družbi Žnider pozimi odprli vrata Alp hotelu, medtem ko Hotel Kanin še vedno obnavljajo ruski lastniki. »Teoretične rezervacije na podlagi zelo nizkih ponudb niso to, kar želimo. Kanin resda nima infrastrukture na ravni najboljših smučišč v soseščini, najslabši pa tudi ni,« je še opozoril Humar. Tri tisoč smučarjev je obiskalo Kanin od začetka sezone 8. novembra.
