Cerkno

Partizani in Elan

SC Cerkno je prepoznavno tudi po Partizanskih smučinah. Tekmovanje prirejajo v spomin na 20. in 21. januar 1945, ko so partizani sredi okupiranega ozemlja pripravili dvodnevno zimsko »olimpijado«. Takrat se je tekmovanj v smučanju, tekih in skokih udeležilo 44 tekmovalcev iz različnih partizanskih brigad iz vse Slovenije. Takrat je bilo na omenjenem območju kar 75.000 sovražnih vojakov v 281 utrjenih postojankah. Pa še to: Pod vodstvom Rudija Finžgarja, našega znanega skakalca, je v Cerknem v drugi polovici leta 1944 začela delovati partizanska smučarska delavnica. Tam so do marca 1945 izdelali do sto parov smuči. Finžgar je delavnico po vojni preselil v Žgošo pri Begunjah na Gorenjskem, kjer je iz majhne delavnice nato nastal – Elan.

Nekoliko pozneje, v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja, so se s približkom vlečnice smučarskih podvigov lotevali »Pr' Kacinu«. Lokalni veljaki so imeli nato dovolj poguma, da se je leta 1982 začelo graditi resno smučišče. S preobrazbo nekdanje italijanske karavle na hribu in zagotovitvijo infrastrukture je bil center postavljen, z dvema dvosidrinima vlečnicama pa tudi resna žičniška ponudba. Dva metra debela snežna odeja je pozdravila odprtje 13. februarja 1983. Že v naslednji sezoni se je začelo s progo in dvosedežnico prebijati na Počivalo, da ni bilo več treba z avtomobili čisto pod vrh hriba. Podvig se je nato ponovil še na Brdu, leta 1995 pa je Slovenija dobila prvo odklopljivo štirisedežnico. Štiri leta pozneje so na Cerknem vajo ponovili še s prvo šestsedežnico pri nas, leta 2004 pa je enaka naprava stala še na Počivalu. Istega leta je zrasla še najlepša smučarska restavracija pri nas Alpska perla.

Prenizki? Ni bojazni!

Belo tudi, ko ni snega

Vzporedno je smučišče vlagalo v umetno zasneževanje. Leta 1989 so ga opremili s prvim topom, danes pa lahko vse proge zasnežujejo s 101 topom ali žirafo. »Resda smo nekoliko nizki, a se vendarle tolažim, da lahko kljubujemo s tehnologijo. Je pa res, da to zahteva nenehna vlaganja, saj napredek omogoča zasneževanje ob povsem mejnih temperaturah, z boljšim snegom in manjšimi stroški. Za smučišče zato ni bojazni, le v korak s časom je treba iti in se prilagajati. Bo pa morala gorskim centrom tudi država kaj pomagati. Vidimo, da nekateri lahko dobijo, nam pa doslej niso ničesar podarili,« je opozoril od leta 1989 vodja smučišča Ciril Peternelj.

Za pozitivno poslovanje Cerkno potrebuje vsaj 100.000 obiskovalcev v sezoni. Če je zima normalna, to številko smučišče zlahka preseže. Še posebej, če se bo kmalu dejansko vložilo še v ponudbo nočnega smučanja.